Fotografska razstava ROMSKA KULTURA

od 13. do 28. julija 2006 v klubskih prostorih MIKK Murska Sobota Trubarjev drevored 4.

Natečaj za izbor za razstavo Romska kultura, je del triletnega mednarodnega projekta »REGIO-ART« - SINERGIJE REGIJSKIH MLADINSKIH KULTURNIH IDENTITET, ki ga izvaja MKC Maribor skupaj s partnerji projekta in je usmerjen k prepoznavanju obetavnih mladinskih in širših kulturnih povezav, izmenjav in podpore v mladinskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo. Javni natečaj za izbor fotografij, ki sta ga organizirala MKC Maribor in Foto klub Maribor, je opravila strokovna žirija v sestavi: Louise Koschuch, Boga Čerina, in Miloša Markelja.

Potujoča fotografska razstava Romska kultura je že potekala v sledečih mestih: v Cmureku, v Bad Radkersburgu, v Gradcu, na Ptuju. Gostovala bo še v Mariboru in v Murski Soboti.

Razstavljajo: SILVIJA BUZETI, ZORA PLEŠNAR, SEBASTJAN BALAŽIČ, BRANKO KONIČEK, BRANIMIR RITONJA, JOŽE MARINIČ, GERO ANGLEITNER, MATJAŽ TANČIČ, DAMJAN VOGLAR, BOJANA ČIBEJ IN SAMO DREO.

Naslovnica zloženke

Mednarodni triletni projekt »REGIO-ART« - SINERGIJE REGIJSKIH MLADINSKIH KULTURNIH IDENTITET, ki ga izvaja MKC Maribor skupaj s partnerji projekta, je usmerjen k prepoznavanju obetavnih mladinskih in širših kulturnih povezav, izmenjav in podpore le-tem v čezmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo.

Cilj projekta REGIO - ART je ojačati kulturni razvoj in dejavnosti kulturnega življenja v regiji in usmerjanje čim večjega števila mladih, tako umetnikov kot ustvarjalcev, v kulturne aktivnosti v čezmejnem območju na regionalni, državni in mednarodni ravni.

Fotografska razstava Romska kultura je eden izmed modulov projekta, ki ponazarja kulturo romske skupnosti, s katero se soočata slovenski in avstrijski kulturni prostor.

Romska skupnost v Republiki Sloveniji nima položaja narodne manjšine, gre za etnično skupnost ali manjšino, ki ima posebne etnične značilnosti (lastni jezik, kulturo, druge etnične posebnosti). K oblikovanju predlogov za ureditev položaja romske skupnosti v Sloveniji na lokalni ravni, je vodila tudi določba 4. člena Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in Resolucija stalne konference lokalnih in regionalnih skupnosti Sveta Evrope za strpno Evropo, predvsem v smeri lajšanja vključevanja Romov v lokalne skupnosti.

Otvoritveni utrinki - 12. junija 2006

Specifični elementi romske kulture so jezik, glasba, religija in miti. Zaradi nepoznavanja Romov in njihove kulture pogosto prevladujejo predsodki do romske skupnosti, kar zmanjšuje temeljito poznavanje njihove preteklosti in sedanjosti, kulture, vsakodnevnega življenja, religije in običajev. Že desetletja so Romi marginalizirani in se nahajajo na dnu družbene lestvice, potisnjeni so v začarani krog bede, preganjani in ponekod izpostavljeni diskriminaciji in segregaciji, ksenofobiji in rasizmu, so etnično nepriznani, jezikovno in versko zapuščeni, pogosto stigmatizirani kot kulturno »zaostali«.

Specifični elementi romske kulture so jezik, glasba, religija in miti. Zaradi nepoznavanja Romov in njihove kulture pogosto prevladujejo predsodki do romske skupnosti, kar zmanjšuje temeljito poznavanje njihove preteklosti in sedanjosti, kulture, vsakodnevnega življenja, religije in običajev. Že desetletja so Romi marginalizirani in se nahajajo na dnu družbene lestvice, potisnjeni so v začarani krog bede, preganjani in ponekod izpostavljeni diskriminaciji in segregaciji, ksenofobiji in rasizmu, so etnično nepriznani, jezikovno in versko zapuščeni, pogosto stigmatizirani kot kulturno »zaostali«. Romska kultura ni univerzalna, temveč je bogata v raznolikosti, v okviru katere obstajajo specifični skupni kazalci za vse Rome: lojalnost družini, verovanje v boga in hudiča, verovanje v usodo in prilagajanje v okolju.

Izbor fotografij za razstavo Romska kultura, prispelih na javni natečaj, ki sta ga organizirala MKC Maribor in Foto klub Maribor, je opravila strokovna žirija v sestavi: Louise Koschuch, EFIAP, Bogo Čerin, EFIAP, MF FZS in Miloš Markelj, AFIAP, KMF FZS.

OTROCI ULICE 1 - Matjaž Tančič

Fotografije so v resnici ujeto doživetje in služijo kot dokazno gradivo. Fotografske podobe, po Sontagovi, niso le izjave o svetu, temveč dejanski delci sveta, miniature stvarnosti, ki jih vsakdo lahko izdela ali pridobi. Fotografija ne more ujeti trajanje, zato zaustavljeni trenutek deluje kot memento mori. Posneti fotografijo, pomeni biti udeležen v smrtnosti, ranljivosti, spremenljivosti drugega bitja v soodvisnosti prostora in časa. Fotografije kot vizualni zapisi same po sebi nimajo vloge razlag, so pa vabilo k opazovanju, dojemanju, sklepanju, potovanju, sanjarjenju. Fotografski zapisi nas učijo novih vizualnih kod, spreminjajo in širijo spoznanje, v istem hipu ponujajo poznavalski odnos do sveta in neizbirčno sprejemanje sveta.

Po mnenju žirije se je določenim avtorjem fotografije uspelo približati bistvu romske kulture. Med njimi velja omeniti avtorico Silvijo Buzeti, ki je zapisala: »Že kot majhen otrok sem skrivaj skozi okno opazovala Rome, ki so hodili prosit po naši vasi. Gledala sem jih z rahlim strahom in hkrati z občudovanjem. Zdeli so se mi tako svobodni.« Pogosti motivi fotografij so portreti romskih otrok na ulici, med igro. Nekateri avtorji so posredovali fotografije iz arhivov in prikazujejo utrip romskega življenja iz različnih romskih okolij iz preteklosti, ki se zrcali skozi glasbo, navade, običaje. Večina razstavljenih fotografij je tehnično in kompozicijsko dovršenih in so odraz kakovosti sodelujočih fotografov.

Žirija je pogrešala večjo odzivnost avtorjev mlajše generacije in pri določenih avtorjih globlji inovativni fotografski pristop. Razstavljene fotografije so odraz doživljanja Romov posameznih avtorjev, ki vsak na svoj način ponazarja čar fotografije z upodobitvijo ujetja romske kulturne stvarnosti.

Potujoča fotografska razstava Romska kultura bo potekala v posameznih mestih: Cmureku, Bad Radkersburgu, Celovcu, Gradcu, Ptuju, Mariboru in Murski Soboti.

Zloženka

Zahvala Branimirju Ritonji, predsedniku foto kluba Maribor, za njegovo sodelovanje in nasvete.

Vsem sodelujočim avtorjem fotografij iskrene čestitke in še veliko ustvarjalnih in umetniških dosežkov.

Zahvala vsem stalnim partnerjem projekta in še posebej Foto klubu Maribor, ki je tokrat sodeloval kot partner projekta Regio art pri izvedbi modula Romske kulture.

Vljudno vabljeni!

Dragica Marinič
Direktorica MKC Maribor
Vodja projekta Regio-art

Mala galerija